Stanovanja postajajo vse težje dostopna tako v Sloveniji kot drugod po Evropi. Vzroki za to tičijo predvsem v odsotnosti ustrezne stanovanjske politike, vse nižjemu vlaganju držav v stanovanjsko gradnjo in celotni stanovanjski sektor ter deloma tudi v razširjanju platform za kratkoročno oddajanje stanovanj. Na nestabilnost stanovanjskega trga in pomen varnega doma za zagotavljanje tako individualne kot družbene blaginje je letos še dodatno opozorila epidemija koronavirusa.
V analizi dobrih praks, ki je bila narejena s pomočjo širokega pregleda literature, se osredotočamo predvsem na inovativne pristope k zagotavljanju dostopne, dolgoročno stabilne in varne stanovanjske preskrbe. Začnemo s predstavitvijo pristopa Najprej stanovanje (Housing First), ki poudarja osnovo na kateri bi morali graditi – stanovanje je človekova pravica. Sledi pregled skupnostnih stanovanjskih praks (collaborative/community-led housing), kot so stanovanjske zadruge, skupnostni zemljiški sklad in sobivanje. Te pa nadgradimo še s predstavitvijo uspešnih politik na področju regulacije najemnin in omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v turistične namene preko platform za kratkoročno oddajanje, kot je Airbnb. Sledenje imajo namreč pozitivne učinke tako za dostopnost stanovanj, kot za stabilnost stanovanjskega trga. Za zaključek predstavimo še Avstrijo, kot primer države s premišljeno, celostno in učinkovito stanovanjsko politiko.