Mednarodno pravo o človekovih pravicah priznava pravico vsakogar do ustreznega življenjskega standarda, vključno z ustreznimi stanovanjem. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je OZN priznala pravico do primernega stanovanja kot temeljno človekovo pravico, leta 1996 pa je bila sprejeta tudi Carigrajska deklaracija OZN, kjer so se države podpisnice zavezale, da bodo zagotavljale primerna stanovanja za vse ljudi (med podpisnicami je bila tudi Slovenija). Slovenija je prav tako podpisnica Evropske socialne listine, ki tudi opredeljuje pravico do stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Več listin, ki govorijo o stanovanjih in stanovanjski preskrbi, je bilo sprejetih tudi na ravni EU (npr. Leipziška listina, Amsterdamski pakt idr). Evropska unija sicer nima neposrednega pooblastila na področju stanovanj, oblikovala pa je vrsto ukrepov in priporočil za države članice za boljšo zakonodajo, upravljanje in financiranje tega področja ter za krepitev znanja o stanovanjski preskrbi.
V Sloveniji je stanovanjska preskrba opredeljena v 78. členu Ustave Republike Slovenije, v Stanovanjskem zakonu ter v Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Strategija je temeljni dokument za razvoj stanovanjske politike v Sloveniji in za uresničevanje ustavne določbe glede primernega stanovanja. O stanovanjski preskrbi pa govori še Zakon o lokalni samoupravi, ki občinam nalaga, da morajo »ustvarjati pogoje za gradnjo stanovanj in skrbeti za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj«.
Več o pravnih podlagah, ki urejajo stanovanjsko področje, si lahko preberete v dokumentu.