V 78. členu Ustave Republike Sloveniji je zapisano: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«. Vendar se zdi, da se nobena vlada od osamosvojitve dalje ne zaveda, da je tudi za ustvarjanje možnosti za pridobitev stanovanja potrebno kaj narediti. Primernih, dostopnih in kakovostnih stanovanj danes skoraj ni mogoče najti. Stanovanjski fond je star in dotrajan, neprofitnih stanovanj močno primanjkuje. Lastništvo je vse bolj nedosegljivo, najem je drag, nestabilen in nevaren, alternativ pa ni.
Kljub temu, da se število tistih, ki se jim krši osnovna človekova pravica do ustreznega bivališča iz dneva v dan povečuje, naši politiki še kar niso poskrbeli za sistemsko ureditev področja ter stanje krpajo z minimalnimi popravki, ki problema ne bodo celostno naslovili. Prva naloga države za izboljšanje stanovanjske problematike je zagotovitev sistemskega vira financiranja za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Kot dobro dopolnitev javnega neprofitnega fonda, ki sam (zaenkrat) ne zmore zadostiti potrebe, pa naj se spodbudi razvoj stanovanjskega zadružništva. Marsikje v tujini so se zadruge že izkazale kot pomembni akterji pri povečevanju fonda ugodnih, kakovostnih in varnih najemnih stanovanj – v Zürichu, na primer, predstavljajo kar petino vseh stanovanj.
Stanovanjske zadruge temeljijo na združevanju javnih in zasebnih virov, da bi ponudile svojim članom dostopna najemna stanovanja, ki so v javnem interesu. Med pomembnimi prednostmi zadrug je tudi vključevanje bodočih stanovalcev v načrtovanje programa stavbe in organizacije bivanja že od samega začetka. Razumevanje bodočih stanovalcev ustvari podlago za oblikovanje rešitev, ki odgovarjajo na njihove potrebe in želje, kar pripomore k višji kakovosti bivanja. Za realizacijo modela najemne stanovanjske zadruge, ki bo zmožna ponujati dostopna stanovanja v urbanih in turističnih središčih, je nujno sodelovanje z javnimi akterji. Da bi ti lahko zadrugam ponudili primerne mehanizme podpore pa so potrebne zakonodajne spremembe. Na sprejemanje ustrezne zakonodaje sicer nimamo neposrednega vpliva, lahko pa poskrbimo za povezovanje različnih akterjev, skrbimo za ozaveščanje in informiranje na tem področju ter izvajamo na ustreznih dokazih in modelih zasnovano zagovorništvo. O načrtih za naše nadaljnje delo, ki se ga lotevamo za implementacijo prvih stanovanjskih zadrug v Sloveniji, si lahko preberete v priloženih dokumentih. Kljub temu, da služita specifično stanovanjskemu zadružništvu, se ju lahko uporabi tudi kot okviren vzor za načrtovanje implementacije drugih dobrih skupnostnih praks na stanovanjskem področju.
Prilogi:
Stanovanjsko zadružništvo – Načrt implementacije dobre prakse