Prvi rezultati spletne ankete o vplivu epidemija Covid 19 na stanovanjske razmere in kakovost bivanja
V Sloveniji se soočamo z naraščajočo stanovanjsko problematiko. Ta je posledica več desetletij ignoriranja stanovanjskega področja iz strani politike, ki je, po tem ko je ob osamosvojitvi čez noč privatizirala obširen javni stanovanjski fond, to področje popolnoma prepustila trgu.
Žal gre za globalni trend, a v nečem je Slovenija le posebna – država stanovanjskega področja sploh ne spremlja več. Nima niti zanesljivih podatkov o gibanju cen, niti ne pozna težav, s katerimi se na stanovanjskem področju soočajo ljudje, pa naj gre za lastnike ali najemnike. Že ob začetku epidemije COVID-19 je vlada sprejela nekatere vprašljive ukrepe, obenem prevladuje občutek, da največje težave pravzaprav zapostavlja. Ker menimo, da tako pomembnih (in dragih) odločitev ne bi smeli sprejemati brez konkretnih podatkov, smo se na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora, ki deluje v okviru mreže Stanovanja za vse, odločili z anketo preveriti vpliv pandemije na stanovanjske razmere.
Preliminarna analiza ankete je jasno pokazala, da so daleč najbolj ogrožena skupina najemniki tržnih stanovanj. Več kot 50% najemnikov na nacionalni ravni namreč sporoča, da že danes ne morejo odplačevati najemnine, ali pa se zavedajo, da bo to postal zanje problem v bližnji prihodnosti. Zaskrbljujoče je, da država za ublažitev težav najemnikov ni namenila nikakeršnih sredstev niti ni pripravila kakšnega drugega ukrepa, npr. zamrznitev najemnin, kot so to storili v večini drugih držav.
Medtem ko je edini ukrep za stanovanjsko področje ciljal lastnike stanovanj, ki trenutno odplačujejo kredit (moratorij kredita), nam rezultati ankete sporočajo, da ima ta skupina ljudi precej manj finančnih težav kot najemniki – razlog gre najbrž iskati v strogih pogojih za pridobitev kredita. Zelo zgovoren je tudi podatek, da je med anketiranimi kreditojemalci let 5% ljudi sploh zaprosilo za začasno zamrznitev kredita.
Posebej prizadeta skupina so tudi študentje. Vsi tisti, ki sicer bivajo v študentskih domovih, so bili zaradi vladnih ukrepov prisiljeni v izselitev, čeprav je to za nekatere pomenilo izgubo dohodkov, neprimerno študijsko okolje (slab internet, pomanjkanje prostora, nedostopnost študijske literature…) ali celo prisilno vrnitev v nasilno družinsko okolje. Takšni primeri jasno sporočajo, da vlada ni zgolj nezadostno naslovila stanovanjske problematike, temveč jo je z nekaterimi ukrepi celo poslabšala.
Kot namiguje hitro starajoč stanovanjski fond, je tudi anketa potrdila, da ima več kot 50% anketirancev težave s pomanjkljivostmi kot so slaba izolacija, vlaga, plesen, puščajoča streha ter pomanjkanje naravne svetlobe. Med samoizolacijo so ljudje najbolj pogrešali prostore, kjer bi lahko v miru delali ali študirali, predvsem pa prostore, kamor bi se lahko za nekaj časa umaknili. Mnogi anketiranci so tudi zelo pogrešali balkone ali terase.
Več podrobnosti in obširnejšo analizo ankete bomo predstavili v drugi polovici januarja 2021. A ne glede na trenutno situacijo, ne smemo mimo dejstva, da so mnoge težave, s katerimi se soočamo med epidemijo, povezane predvsem z dolgoletnim zapostavljanjem javne stanovanjske preskrbe in nekaterih drugih družbenih področij. Zato bodo potrebni predvsem dobro premišljeni in dolgoročni ukrepi.