Stanovanjske zadruge predstavljajo sodoben in uspešen odgovor na vse bolj akutno pomanjkanje stanovanj pri nas in v svetu. So samoorganizirane skupine posameznikov, ki z združevanjem virov stremijo k zagotavljanju dostopnih in kakovostnih domovanj zase in za druge, s ciljem sodobnega, solidarnega in vzdržnega sobivanja. V našem prostoru so nova družbena praksa, ki se snuje po uspešnih modelih iz tujine, še najbolj po stanovanjskih zadrugah iz Dunaja, Barcelone in Züricha, kjer zadružna stanovanja predstavljajo kar petino vseh stanovanj. Z večanjem stanovanjskih stisk tudi v Sloveniji narašča zanimanje za bivanje v stanovanjskih zadrugah. Zakaj si želijo bivanja v zadrugi, so z nami delili interesenti za stanovanjsko zadrugo v Ljubljani in Mariboru.
“Želim, posebno zdaj, ko vemo, kako težko je s kadrom za oskrbovalce in kako občutljivi so ob pandemiji veliki kompleksi, da bi namesto oskrbovanih stanovanj – ki to niso, ker ni kadra, raje gradili stanovanja za sobivanje ki jih lahko ponudijo stanovanjske zadruge. Tako bi lahko po upokojitvi samostojno živeli 15 do 30 let v družbi ali pa v svoji stanovanjski enoti, kakor bi kdo izbral. Tukaj ni treba veliko filozofije, malo empatije in solidarnosti, pa bi šlo.”
Marta, 76 let
“Bivanje v stanovanjski zadrugi vidim ne le kot eno izmed varnih in dolgotrajnih rešitev stanovanjskega vprašanja, temveč tudi kot priložnost bivanja v skupnosti. Zadruga, kot si jo idealno predstavljam, tako prostorsko, s skupnostnimi prostori, kot socialno, z inkluzivnim demokratičnim upravljanjem, ponuja okolje z več možnostmi spontanega druženja, sodelovanja in nudenja vzajemne pomoči. Obenem pa posamezniku ne odreka individualnosti in zasebnosti, ko to potrebuje.”
Danaja, 33 let
“Zadruga se mi zdi smiselna, saj si lahko skupina ljudi skupaj uredi stanovanja po lastni meri, živi bolj skupnostno in okoljsko vzdržno, dolgoročno olajša stanovanjske težave prihodnjim generacijam in vse to doseže brez potrebe po številnih posrednikih, ki bi radi pri tem zaslužili.”
Matic
“Življenje v stanovanjski zadrugi mi je poleg nižjega stroška najemnine privlačno zaradi možnosti bivanja v raznoliki stanovanjski skupnosti. Skupnost lahko bivanje dodatno obogati in olajša, bodisi z vzajemno pomočjo pri vsakdanjih opravilih ali pa zgolj z zanimivim večernim pogovorom s sostanovalcem v skupni dnevni sobi.”
Jan, 28 let
Potreba in želja po stanovanjskih zadrugah in skupnostnih stanovanjskih projektih v različnih krajih po Sloveniji torej obstaja in raste, tako pri posameznikih kot pri predstavnikih lokalnih skupnosti. Da pa bi raznolike stanovanjsko-zadružne pobude lahko zaživele potrebujemo dober zakonski okvir, ki bo podprl razvoj stanovanjskih zadrug in obenem pomagal ohranjati njihovo nešpekulativno naravo ter trajno cenovno dostopnost zadružnih stanovanj. Prav zato v Inštitutu za študije stanovanj in prostora pripravljamo predlog zakona o stanovanjskih zadrugah, ki ga bomo v začetku naslednjega leta predstavili političnim predstavnikom. Nadejamo se, da bodo potencial stanovanjskih zadrug prepoznali in področje čim prej sistemsko uredili in spodbudili.